Thursday, June 2, 2011
IZVESTUVANJE!!!
Za poveke informacii za zivotni odete na stranava:http://www.soros.org.mk/konkurs/077/divi%20zivotni.htm..
Ris
Risot ima sifkasto krzno so crni damki so kratki kraevi. Negovite dolgi noze i golemi stopala se prilagodeni za ladni klimi, taka {to vo zimski uslovi ne propa|a vo snegot pri dvi`ewe. Negovi `iveali{ta se planinski i {umski regioni podaleku od naseleni mesta. Prete`no od denot go prespiva. Risot se hrani so lovewe na razli~ni cica~i, no omileni mu se mladen~iwata na elenite. Toj lovi so pomo{ na gledawe i zvuk i e uspe{en skoro vo sekoj 6-ti obid i obi~no se hrani nave~er. Negovoto telo prose~no e dolgo 800-1300 milimetri, ima te`ina 18-35 kg i e so prose~en `ivoten vek od okolu 17 kg.
Kafejava me~ka
Ovaa me~ka e edna od najrasprostranetite `ivotni od familijata na me~ki i mo`e da se sretne skoro vo celata severna hemisfera ( pa i vo Evropa). Nejzino `iveali{te pretstavuvaat planinskite {umi i golemi re~ni dolini. Kafenite me~ki se golemi cica~i ~ija golemina varira vo zavisnost od `ivotnata sredina. Nejzinata prose~na golemina iznesuva 100 cm koga e na site ~etiri noze, dodeka dol`ina na teloto i e prose~no okolu 200 cm . Prose~nata te`ina iznesuva 150 - 375 kg i e so prose~en `ivoten vek od okolu 25 godini. [epite se so kafena boja i celoto telo im e pokrieno se gusto krzno. Voglavno nivnata hrana se sostoi od rastenija, vooglavno kapini, malini, razni korewa, le{nici od site oblici, trevki i dr. No isto taka se hrani i so med, ribi, razli~ni insekti, mravki, razni mali cica~i i dr.
Kaj nas `ivee kafenata me~ka koja se soo~uva kako vo Evropa taka i kaj nas so opasnosta od celosno nejzino is~eznuvawe. Nejzinoto `iveali{te - {umite se se pozagrozeni, a so toa i samata me~ka. Zastapena e vo trite nacionalni parkovi, no nejziniot broj i ponatamu se namaluva.
Volk
Volkot e poznat mesojadec, so sivkasta boja, visok okolu 80 sm. i dolg do 1,5 metri. @iveat vo ~opori, pa taka i ja napa|a stokata, a najmnogu ovcite so {to im nanesuva golemi {teti na `itelite vo planinskite kraevi. Otporen e i itar, no vo posledno vreme poradi op{toto mislewe za nego kako {tetnik e izlo`en na istrebuvawe.Poznava~ite na `ivotnite opomenuvaat na volkot mu se zakanuva izumirawe. Poradi vakvoto mislewe za nego toj e podlo`en na se pomasoven lov, poradi {to tie se povlekuvaat se podlaboko vo {umite. Pove}eto od niv izumiraat od glad, bidej}i drugite `ivotni begaat od podra~jata vo koi }e se pojavat volci. Za da pre`iveat, prirodata im dala brzina i itrina, no ~estopati poradi gladta se napa|aat me|usebno. Volkot e poznat {tetnik vo sto~arstvoto iako ima negativna reputacija, vr{i i izvesno pozitivno vlijanie vo prirodata so toa {to polesno gi lovi bolnite, slabite i nerazvieni `ivotni so {to na nekoj na~in e faktor koj go selektira opstanokot na vidot.SRNA
Srnata e edna od najmilite su{testva na zemjata. Ova `ivotno e ne`no i omileno me|u qubitelite na prirodata i decata. No i e omilen plen na lovcite kako kaj nas taka i vo Evropa. Vo na{ata zemja e trajno zabranet lovot na ova `ivotno. Srnata e eden od najstarite vidovi {to `iveat na zemjata, `ivee vo {umski podra~ja. Denes vo Makedonija nivniot broj iznesuva okolu 10.000 primeroci. Ova `ivotno mo`e da se sretne vo {umskite kotlini na pove}e planini (Bistra, [ara, Stogovo, Baba, Jablanica, Babuna, Ko`uv, Pla~kovica, Plakenska planina, Belasica, Karaxica, Ro`den i dr.). Srnata e pre`ivar i se hrani isklu~ivo so rastitelna hrana. Teloto na srnata e graciozno, elegantno i harmoni~no gradeno. Nozete im se tenki i dolgi. Bojata na vlaknata ima crvenikavo - portokalova nijansa vo letniot period, a vo zima preminuva vo kostenlivo - pepelavo.
Subscribe to:
Posts (Atom)